Parodontalna bolezen ali parodontoza (pogosto vendar nepravilno poimenovanje) je najbolj prisotna bolezen v ustni votlini. Posledice so postopna izguba čeljustne kosti in s tem izguba sicer neokvarjenih zob. Bolezen se začne kot krvavitev iz dlesni ali gingivitis (akutno vnetje dlesni) , katerega vzrok je slaba ustna higiena in se nadaljuje s propadanjem le te in čeljustne kosti. Zdravljenje obsega postopke ki odstranjujejo zobne obloge in okvarjeno površino korenin: luščenje in glajenje.

Paradontalna bolezen ali bolezen obzobnih tkiv je problem, ki ga vsakodnevno srečujemo v zobnih odinacijah. Večina se nas sploh ne zaveda, da bolezen imamo, saj največkrat, vsaj na začetku, poteka brez večjih subjektivnih problemov, ki bi pacienta opozarjali na njeno prisotnost. Bolezen je multikavzalna, torej pogojena z mnogo različnimi dejavniki. V večji meri prispevajo k nastanku bolezni pedvsem dejavniki na katere ljudje vplivamo sami: higiena, kajenje in stres. Shema prikazuje glavne dejavnike in mehanizem nastanka bolezni.

Diagnozo postavimo s pomočjo kliničnega pregleda, pri katerem ponavadi ugotovimo prisotnost zobnih oblog. Zobni kamen lahko vidimo ali ga zatipamo s sondami pod nivojem dlesni. Krvaveča dlesen na dotik govori o stalni prisotnosti mehkega zobnega plaka, v katerem je polno bakterij, ki povzročajo vnetje dlesni. Rentgenski posnetki so osnova za diagnostiko bolezni. Nudijo nam podatke o količini izgubljene alveolarne kosti (kost, ki obdaja zobne korenine) , kar je ključno za določitev resnosti in težavnosti bolezni. Količino izgubljene kosti in globino obzobnih žepov izmerimo s posebnimi merilnimi parodontalnimi sondami. Globina obzobnih žepov je glavni podatek, ki narekuje način terapije in prognozo bolezni.

Zdravljenje bolezni zajema predvsem ukrepe, ki zmanjšujejo ali odstranjujejo bolezenske dejavnike na katere lahko vplivamo tudi sami. V prvi vrsti se morajo pacienti zavedati pomena ustne higiene, nevarnosti kajenja in pomena stresnega življenja. Vzpostavitev in vzdrževanje ustrezne ustne higiene, ki vključuje uporabo medzobnih krtačk, medzobnih nitk, električnih krtačk…, je bistvenega pomena za zdravljenje parodontalne bolezni. Terapija bi bila brez upoštevanja navodil za higieno popolnoma neuspešna. Ko pacienti razumejo in tudi izvajajo prvo fazo zdravljenja, torej pouk o higieni, lahko nadaljujemo terapijo. Cilj je odstranitev zobnega plaka in kamna, ki ga pacienti sami ne morejo odstraniti.