Medicinska hipnoza je kompleksna in izrazito učinkovita psihološka intervencija. Zanjo je značilno stanje prijetne sproščenosti, povečane usmerjene pozornosti in dojemljivosti za sprejemanje izključno sugestij, ki jih klient sprejme po vnaprejšnjem dogovoru s terapevtom medicinske hipnoze.
V delovnem pomenu besede je hipnoza vsak postopek, pri katerem hipnotizer ob pomoči posebnih navodil pripelje hipnotiziranega v stanje povečane notranje pozornosti in sugestibilnosti. Sama po sebi torej ni terapija, pač pa zgolj posebna oblika komunikacije in socialnega vplivanja – podobno kot pogovor, naj je sogovornik še tako razumevajoč, ni psihoterapija. Klinično uporabo medicinske hipnoze omogoči šele poznavanje veljavnih terapevtskih metod, tehnik in postopkov, do teh pa laiki nimajo dostopa.
Terapevtska uporaba hipnoze je v rokah laika nekaj podobnega kot zobozdravniški sveder. Zgolj vključitev zobozdravniškega svedra še ne naredi zobozdravnika. Težko si predstavljam človeka, ki bi šel na samoplačniško zdravljenje k neusposobljenemu »zobozdravniku«. Področje uporabe hipnoze v terapiji v Sloveniji še ni zakonsko urejeno, kar pomeni, da se tehnik hipnoze lahko nauči kdor koli in jih potem tudi izvaja pod krinko terapije. Take »terapije«, ki jih izvajajo laiki, utegnejo biti izredno nevarne, kajti hipnoza je varna le, če jo izvaja terapevt medicinske hipnoze (klinična hipnoza). Samo kompetenten terapevt se zaveda resničnih možnosti in omejitev zdravljenja s hipnozo.